Je genetska nepravilnost na 21 kromosomu, kar pomeni, da ima oseba na te mestu namesto dveh tri kromosome. In trisomijo 21 imenujemo Downov sindrom. Sindrom je skupina oz. skupek bolezenskih znamenj in značilnosti, ki se pojavijo skupaj. John Langdon Down je bil zdravnik, ki je prvi domneval, da so te značilnosti povezane s skupnim problemom.
Geni na dodatnem 21 kromosomu povzročijo značilne telesne spremembe in posebnosti umskega razvoja. Dodatni 21 kromosom vsebuje genetsko informacijo, ki spremeni normalni potek rasti in razvoja. Vsi otroci z Ds imajo v celicah enako odvečno genetsko tvarino, in zato so si podobni v mnogih telesnih in umskih značilnostih in prav tako tudi po zunanjosti.
Otrok z DS podeduje od matere in očeta kromosome oziroma genetski načrt, ki je, tako kot pri drugih otrocih edinstven. Po eni strani so si otroci z DS podobni - imajo enak sindrom -, po drugi strani, pa je vsak zase individualen, kar pomeni, da nekateri otroci ne bodo imeli vseh značilnosti in znamenj, ki bi lahko bila prisotna, nekateri pa bodo imeli bolj očitne in izrazite telesne in druge znake in značilnosti.
POMEMBNOSTI PRI OTROCIH Z DS
Otroci z DS so bili še nedavno obsojeni na življenje v različnih zavodih ali pa so ostajali zaprti v krog domačih. Dandanes pa se osebe z DS doživlja drugače. Predvsem v razvitejših demokracijah, kot sta Nizozemska in Anglija, se otroci z DS šolajo v običajnih šolah, kjer so sprejeti med vrstnike in se bolj ali manj usposobijo za samostojno življenje. Še več, nekateri se poročijo, imajo otroke (napaka 21. kromosoma se ne deduje), opravljajo različne poklice in se uveljavijo v različnih karierah, predvsem na filmskem in gledališkem področju, saj so odlični igralci. Poznamo primere, ko sta človeka z DS v duetu napisala knjigo, nekaj jih uspešno študira na fakulteti, eden vodi jahalno šolo ...
Vendar nenazadnje to sploh ni tako pomembno, saj je pri ljudeh z DS pomembno predvsem tisto, kar mi, 46-kromosomski ljudje (če se lahko tako izrazim), spoznavamo šele v sodobnem času: čustvena inteligenca. Osebe z DS imajo namreč veliko bolj razvito čustveno inteligenco kakor mi. Resda jim manjkajo nekatere zaznavne in govorne sposobnosti, toda čustvenega doživljanja imajo v izobilju. Poleg tega ne poznajo tekmovalnosti – ampak sočutje, pomoč in dobroto.
Kaj niso to kvalitete, ki jih tako neznansko potrebujemo v našem času, ko svet požirata nasilna in brezčutna tekmovalnost in bitka za prestiž? Ljudem z DS sta pomembnejša nasmeh in pristen stisk. In tega se moramo naučiti od njih.
Besede mamice otroka z DS: otrok z DS je dal našemu življenju smisel, prinesel je novo dimenzijo, ki smo jo pred njegovim rojstvom vse preveč zanemarjali. Čeprav smo ljudje, smo človečnost začeli spoznavati šele z njim. Njegove dimenzije čustvenega doživljanja so namreč tako globoke, da se jim vedno znova čudimo. Če mu skrbno prisluhnemo, vidimo, da razume veliko več, kot lahko pove, saj je govor tisto, kar mu povzroča največ težav, zato se sporazumeva v nekakšnem svojem jeziku znakov in glasov. Vsak trenutek z njim je zabaven in sproščujoč. Čeprav je s takšnim otrokom ogromno dela, se nekega dne vse povrne.
Seminarska naloga o Downovem sindromu in športni vzgoji v šoli: .doc .pps
(avtorice so štiri študentke 4. letnika Fakultete za šport Univerze v Ljubljani)
Komentarji (0)