1. DAN smo skupaj oblikovali gredice, v zemljo pa zasadili semena ohrovta, brstičnega ohrovta in blitve. Otroci so s svojimi majhnimi prstki otipali zemljo, se usedli nanjo in jo resnično začutili. Ko bo seme vzklilo, bomo lahko opazovali rast drobnih bilk zelenjave. Rezljali smo vejice, ki so se kar same ponujale, da spletemo venčke, jih okrasimo z listki in si jih posadimo na glave. Ko se je že večerilo, smo zakurili ogenj in ob prijetnem klepetu posedeli ob njem. Kostanj, ki smo ga vrgli v žerjavico, nam je dobro pečen še posebej teknil.  

 

 

 

 

2. DAN pa je našo skupinico otrok, olimpijec Vasilij Žbogar popeljal s svojo jadrnico na potep po morju. Na morju se nam je ponujal pogled na bela jadra, čeprav je bilo vetra malo. Navdušeno je sprejemal otroke v svoje naročje in jim dovolil, da so za nekaj trenutkov postali krmarji, ki so z našo malo odpravo varno pluli po izolskem zalivu. Otroci so lahko začutili dva nova elementa – vodo in zrak. Čeprav je bilo vetra bolj malo, smo se vseeno imeli lepo, saj je bila za otroke z DS to nepozabna urica sprostitve in užitka. Zmenili smo se, da jo ponovimo naslednje leto.

 

 

 

 

Otroci z DS so izjemno čutni, saj svet in ljudi okrog sebe dojemajo predvsem prek čutil. Zato je pomembno, da z njihovo posebno vzgojo začnemo že zelo zgodaj po rojstvu, saj tako kot vsi ljudje nosijo v sebi vrsto talentov, ki jih nikoli ne bodo razvili, če jim tega ne bomo omogočili. Manjši otroci morajo najprej začutiti naravo in sebe kot del nje.

 

Planet 47, društvo za otroke z Downovim sindromom, vabi vse starše, ki imajo otroke z DS in ki bi želeli postati del skupnosti staršev in posebnih otrok, naj stopijo v stik z društvom in pomagajo sooblikovati njihov program. Ravno tako so vabljeni vsi strokovni delavci s tega in sorodnih področij, ki bi na kakršenkoli način lahko prispevali k razvoju in razumevanju vzgoje otrok z DS. Sodelujte, pišite na email in oblikovali bomo skupino za naslednja srečanja.

 

Center v Koštaboni naj bi predstavljal bivanjsko izobraževalno duhovno središče, kjer bi otrokom z Downovim sindromom nudili drugačno izobraževanje in drugačno šolanje, kot poteka v šolah za normalne otroke, saj ljudje z DS niso sposobni videti in razumeti sveta skozi oči družbe, v kateri živijo. Potrebujejo drugačen pristop, drugačne ljudi, drugačne dejavnosti.